Skoči na glavno vsebino

UNESCO je novembra 2019 razglasil 14. marec (March, the 14th – 3.14 je zapis števila pi na dve decimalni mesti natančno) za Mednarodni dan matematike. Na ta dan v sodelovanju z Mednarodno matematično unijo (IMU) vsako leto po vsem svetu potekajo matematično obarvani natečaji in drugi dogodki pod izbrano skupno temo.

Pri Društvu matematikov, fizikov in astronomov (DMFA) Slovenije so se tudi letos pridružili mednarodnemu praznovanju z izvedbo likovnega natečaja, na katerem so tokrat iskali najlepšo in najbolj domiselno matematično tablo, ki so jo popisali in porisali učenci in učenke v osnovnih in srednjih šolah. Matematik Andrej Bauer je v intervjuju za Delo (18. 11. 2021) dejal: »Matematika je podobna umetnosti, predvsem zaradi kreativnosti in dejstva, da zahteva veliko truda, da jo usvojiš.« Da sta za dobre rezultate potrebna trud in vztrajnost, dobro vedo tudi pilonovci, ki na matematičnih tekmovanjih dosegajo tako srebrna, kot tudi zlata priznanja.

Letošnji Mednarodni dan matematike je potekal v duhu slogana Matematika združuje. Matematika ne združuje le števil, geometrije in logike, ampak tudi ljudi različnih starosti, jezikov, verstev in drugih prepričanj, različna znanstvena in umetniška področja ter različne šolske predmete. Tu lahko dobijo svojo priložnost tudi dijaki, ki morda niso tekmovalci ali nimajo odličnih ocen pri matematiki, imajo pa veselje do ustvarjanja in jim lahko matematiko na ta način približamo z drugega zornega kota. Tako so lahko uporabili vso svojo domišljijo in likovne spretnosti.

O ustvarjalnosti v matematičnem razmišljanju Bauer pravi: »O matematiki, ki se jo učimo v srednji šoli, bi lahko rekli, da gre bolj za učenje receptov. Gordon Ramsay ne kuha samo po naučenih receptih, ampak dodaja ustvarjalnost, ki jo lahko potem okusite in opazite razliko v primerjavi z jedjo, ki ste jo skuhali slepo po receptu. Pri matematiki žal ta ustvarjalnost ostane ljudem nevidna. Ker je abstraktna. Težko jo je prikazati.

Izjemno kreativna je. Po eni strani zato, da poiščete originalno rešitev obstoječega problema, po drugi za ustvarjanje nove matematike. Ima tudi srečo, da se razvija vnaprej. Matematiki pogosto ustvarjajo, pa še zdaleč ni jasno, kako se bodo njihovi rezultati aplicirali. Včasih se ljudje sprašujejo, koliko stane matematika, zakaj plačujemo ljudi, da delajo stvari, ki jih nihče ne razume. Zgovoren primer: od nekdaj se ukvarjamo s praštevili, že stari Grki so se. Dolgo ni nihče znal povedati, kaj bi s tem. Pred nekaj desetletji pa so s pomočjo praštevilske faktorizacije razvili kriptografske protokole, varnostne protokole na internetu za poslovanje z bančnimi karticami. V trenutku so bili poplačani vsi matematiki, ki so se kdaj ukvarjali s praštevili. Investicija v matematiko je dolgoročna, nenapovedljiva, ampak ideje imajo lahko zelo veliko moč in so zelo pomembne.«

Alenka Močnik, mag. mat.     

1. a

2. a

4. č

     

Dostopnost